Tretji koncert v sklopu festivala, ki vam ga ponujamo virtualno, pripada gostitelju Akademskemu pevskemu zboru Univerze na Primorskem. Etno-Jazz projekt, ki so ga predstavili skupaj s Slovenskim improvizacijskim godalnim kvartetom je s svojo svežino, energijo in raznolikostjo navdušil publiko. Verjamemo, da se bo dotaknil tudi vas.
Ta cítira
Slovenske ljudske pesmi s Primorske za mešani zbor in džezovski godalni kvartet
Tu si lahko ogledate POSNETEK koncerta.
Tu si lahko ogledate kako so strnili misli izvajalci in poslušalci po koncertu v okviru festivala Arsana, 27. julija 2021 na Ptuju.
Marijan Dović (skladatelj in violinist)
Kristijan Krajnčan (violončelo)
P R O G R A M
prir. Marijan Dović
Dejte, dejte (instrumental)
(slovenska ljudska iz Istre)
***
prir. Marijan Dović
Dejte, kar ji gre
(slovenska ljudska iz Istre)
***
prir. Marijan Dović
Dolince, povišajte se
(slovenska ljudska z Notranjske)
***
prir. Marijan Dović
Na samanj (instrumental)
(slovenska ljudska iz Istre)
***
prir. Marijan Dović
Od svet'ga Vida zvon (a capella)
(slovenska ljudska s Primorske)
solistka : Mateja Peroša, sopran
***
prir. Marijan Dović
Dekle je po vodo šla
(slovenska ljudska)
solistka: Andreja Hrvatin, sopran
***
prir. Marijan Dović
Rodila loza grozdi dva (instrumental)
(slovenska ljudska iz Istre)
***
prir. Marijan Dović
Petelinček je zapieu
(slovenska ljudska iz Beneške Slovenije)
***
prir. Marijan Dović
Da lipa moja rožica (Jutranja pesem) (a capella)
(slovenska ljudska iz Rezije)
solista: Žiga Čopi, tenor in Martin Kozjek, bariton
***
prir. Marijan Dović
Poti me dö po Lipjë (instrumental)
(slovenska ljudska iz Rezije)
***
prir. Marijan Dović
Ta cïtirä Kafölowä
(slovenska ljudska iz Rezije)
***
prir. Marijan Dović
Pa lipa ma mi di (Ta Fjorencawa)
(slovenska ljudska iz Rezije)
***
arr. Marijan Dović
Muoj oča ima konjča dva
(slovenska ljudska iz Beneške Slovenije)
+++++
Posneto z iphonom
Tonski mojster: Danilo Ženko
Video in montaža: Martin Šiškovič
Fotografije: Marko Pigac
priredbe Marijan Dović
dirigent Ambrož Čopi
APZ Univerze na Primorskem
Slovenski improvizacijski godalni kvartet
Matija Krečič, violina
Marijan Dović, violina, kitara
Peter Ugrin, viola
Kristijan Krajnčan, violončelo
Blaž Celarec, tolkala
»Ljudska glasbena dediščina širše Primorske mi je pri srcu že od nekdaj. Pred leti smo marsikatero istrsko zaigrali s String.si Vlada Batiste, knjiga Julijana Strajnarja pa me je nekoč tako navdušila, da sem se odpravil na potep po Reziji, skrivnostni dolini, kjer še danes odmevajo nalezljivi zvoki cítire (violine) in bunkule (basa). Zato me je Ambrož Čopi konec leta 2019 med prijetnimi kavarniškimi debatami ob Ljubljanici zlahka navdušil za album s priredbami primorskih ljudskih. Prečesal sem množico zapisanih besedil in melodij od Istre, Tržaškega, Goriškega in Benečije vse do Rezije, izbral tiste, ki so se me iz tega ali onega razloga dotaknile – včasih tudi s hudomušnostjo – in se v začetku leta 2020 lotil komponiranja albuma. V negotovih razmerah, pretresenih od epidemije, je približno v letu dni nastal album, naslovljen po zadnji pesmi – Ta cítira, v kateri se moč ljubezni sreča z močjo glasbe.
Nekatere izmed izbranih pesmi so razširjene tudi drugod po Sloveniji, nekatere so spet zelo posebne in znane le v ožjem okolju. Po vsebini prevladujejo ljubezenske – od lahkotno humornih do žalostnih, celo tragičnih. Njihove melodije v priredbah reinterpretiram na podlagi džezovske harmonije, ritmično komponento pa poudarjam z vpeljavo ritmov in razpoloženj različnih svetovnih tradicij (swing, latin, afro). Kljub izrazitim avtorskim posegom v ljudsko materijo sem se trudil ohraniti izvorno sporočilo in notranji značaj posameznih pesmi. Nekaj sem jih priredil a capella, večino pa za izvajanje ob spremljavi. Zanjo je bil izbran skrbno sestavljen džezovski godalni kvartet (občasno z dodanimi tolkali), ki v glasbo vnaša svežino improvizacije – s tem pa v klasični zvok večglasnega zbora vrača nekaj tiste izvorne energije, ki so jo od nekdaj imeli ljudski godci.«
Marijan Dović, junij 2021
Ambrož Čopi, dirigent
Skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in neutrudni organizator Ambrož Čopi s svojo ustvarjalnostjo navdušuje številne izvajalce ter poslušalce po Evropi in drugih celinah, z umetniško strastjo in predanostjo glasbi pa navdihuje mlade glasbenike ter jih z nalezljivo vnemo spodbuja h kreativnemu delu. S svojo zagnano vsestransko dejavnostjo je postal ena največjih avtoritet na področju slovenske zborovske glasbe, številne izvedbe domačih in tujih zborov pa dokazujejo, da sodi med najvidnejše slovenske skladatelje vokalne glasbe. Njegova dela so v vrhunskih izvedbah zazvenela na različnih koncih sveta: v skoraj vseh evropskih državah ter v obeh Amerikah in Aziji. Kot skladatelj se je v Sloveniji predstavil že na petih avtorskih večerih in na štirih ploščah, od katerih sta zadnji dve posvečeni projektoma Sanjam in Praeparate corda vestra. S slednjim je Čopi izrazil tudi svoj izvajalski kredo kot zborovodja, ki ima za seboj zelo bogat poustvarjalni opus. Svojo umetniško moč je kot dirigent šestih zborov okronal s šestnajstimi zlatimi plaketami z državnih tekmovanj ter šestindvajsetimi prvimi mesti in več zlatimi priznanji z mednarodnih tekmovanj v tujini. Kot predavatelj je redno vabljen na različne mednarodne zborovske dogodke.
APZ Univerze na Primorskem
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) vse od ustanovitve leta 2004. V njem poje približno petintrideset študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Njegov umetniški vodja in dirigent je Ambrož Čopi, pri delu pa mu pomaga asistentka dirigenta Andreja Tomažič Hrvatin. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile od renesanse do današnjih dni. Z naročanjem in izvedbami novih skladb nenehno spodbuja k nastajanju novih dosežkov na vokalnem področju in bogati nacionalno zakladnico vokalne glasbe. V sedemnajstih letih delovanja se je izkazal kot pomemben kulturni ambasador Univerze na Primorskem in Slovenije ter promotor nove umetnosti na koncertih in zgoščenkah, ki pričajo o vsebinski izjemnosti projektov APZ UP.
APZ UP redno koncertira po Sloveniji in v tujini. Kvaliteto je dokazal s petimi zlatimi priznanji na domačem tekmovanju Naša pesem in najvišjimi uvrstitvami na tujih tekmovanjih – Krakov (2017), Paralia (2016), Herceg Novi (2015), Derry (2014), Istanbul (2014), Prijedor (2013), Milazzo (2013), Split (2012), Vilna (2012), Ohrid (2011), Cantonigròs (2011), Varna (2008), Prèveza (2006). Kot finalist je leta 2009 nastopil na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu. Za izjemne uspehe je zboru Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije leta 2010 podelilo naziv status društva v javnem interesu, JSKD RS pa leta 2016 Gallusovo plaketo.
Slovenski improvizacijski godalni kvartet
Slovenski improvizacijski godalni kvartet je v slovenskem prostoru edinstvena zasedba. Njegovi člani izhajajo iz različnih glasbenih tradicij – povezujejo pa jih obvladovanje tehnik improvizacije v različnih žanrih (od folka in glasbe svetov do jazza), inventivna perkusivna raba godal ter iskreno veselje do ritmičnega »groova«. Zasedba je sestavljena tako, da lahko iz delikatne precioznosti klasičnega godalnega kvarteta brezšivno preskoči v energično, ritmično eksaktno igranje, v ritme swinga, sambe ali afra ... iz improviziranih, lebdečih uvodov, odigranih »sul ponticello«, gladko zdrsne v eruptivni, surovi »štrih« ljudske godbe, na primer rezijanske. Predvsem pa je to bend, ki diha sproščeno – ker pušča prostor improvizaciji.
Matija Krečič, violina
Violinist in skladatelj Matija Krečič je leta 2015 zaključil študij violine in kompozicije na Deželnem konservatoriju v Celovcu. Aktivno sodeluje z Magnificom, skupinama Momento Cigano in Tango Story ter s Tomažem Hostnikom, v preteklosti pa tudi s skupino Terrafolk, z Galom in Severo Gjurin, Mar Djangom, Skarabejem in Orkestrado. Napisal je glasbo za nekaj kratkih filmov in gledaliških predstav. Na festivalu Slovenska popevka 2018 je prejel nagrado strokovne žirije za najboljšo priredbo, kot aranžer in skladatelj pa sodeluje s priznanimi slovenskimi solisti in zasedbami. Doslej sta izšla dva albuma z njegovimi avtorskimi deli: Architexture (Janus Atelier, 2014) ter Cut / Rez (ZKP RTV Slovenija, 2020).
Marijan Dović, violina, kitara, kompozicije
Marijan Dović (roj. 1974, Zagreb) se ob znanstveni karieri na literarnem področju (višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) ukvarja tudi z jazz glasbo in komponiranjem. Kot violinist je igral in snemal z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi glasbeniki, več let vodil mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty ter izdal zgoščenki z avtorsko glasbo (Gorjanske bajke, 2005; Got Rhythm?, Godalni kvartet Corcoras, 2018). Njegove vokalne skladbe so izvajali APZ Univerze na Primorske, APZ Maribor, Slovenski oktet, Pomlad, Cantabile, Quatuor vocum, Novo mesto, Mezzo, Krog, Krka in drugi. Za znanstvene dosežke je leta 2008 prejel Srebrni znak ZRC SAZU, za umetniške pa Trdinovo nagrado.
Peter Ugrin, viola
Peter Ugrin je zaključil študij jazz violine na New School for Jazz v New Yorku ter študij viole na Ljubljanski Akademiji za glasbo. Deluje na področju improvizacije kot solist, član različnih jazzovskih zasedb, profesor jazz violine na ljubljanski Akademiji za glasbo in profesor viole na KGBL Ljubljana. Koncertira zlasti z akustično zasedbo Swingatan, s katero je posnel prvenec Swingin' Heaven. Poleg Swingatana vodi zasedbo Artbeaters, s katero je prejel nagrade na jazz tekmovanju v Bukarešti ter na festivalu in delavnici Jazzinty, koncertira pa tudi v različnih komornih sestavih resne glasbe. Kot dirigent vodi Big Band Gverillaz, s katerim je leta 2018 zmagal na evropskem tekmovanju za big bandovske zasedbe IBBC.
Kristijan Krajnčan, violončelo
Kristijan Krajnčan, violončelist in bobnar, je po končani ljubljanski srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih diplomiral iz jazz bobnov na konservatoriju Prince Claus (Groningen, 2009) in magistriral iz filmske glasbe na konservatoriju v Amsterdamu (2013). Zaradi izjemne glasbene širine je sodeloval z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki v zasedbah od tria do big banda in prejel več mednarodnih nagrad (zadnjo na Seifert Competition na Poljskem, 2020). Kot bobnar in čelist je sodeloval pri 40 zgoščenkah in koncertiral v več kot 25 državah v Evropi, ZDA in drugod. Kot skladatelj filmske glasbe se je podpisal pod tri celovečerce in devet kratkih filmov. DrummingCellist je njegov novi solistični avtorski projekt, ki združuje jazz, klasično in filmsko glasbo.
Blaž Celarec, tolkala
Blaž Celarec je vsestranski tolkalist, producent, snemalec in oblikovalec zvoka. Tolkal se je učil v Sloveniji, na konzervatoriju v Rotterdamu, v Havani in New Delhiju. Dejaven je na več področjih glasbene umetnosti. Kot tolkalist je posnel skoraj 70 albumov, kot producent ali snemalec zvoka pa dobrih 40. Nastopal je v 14 gledaliških predstavah in kot skladatelj ustvaril glasbo za več predstav in filmov. Kot tolkalist je član različnih zasedb; od improvizirane glasbe (Zoc), world-music (Brina), kantavtorskih bendov (Radio Mondo, Hamlet Express) preko akustične pop muzike (Gal in Severa Gjurin, Nana Milčinski), šansonjerske Svetlane Makarovič pa vse do benda Malamor in akustične zasedbe Mi2. Poleg tega je zadnja leta zelo dejaven v gledališču kot skladatelj, glasbenik in igralec.
Za podporo pri pripravi in izvedbi projekta se zahvaljujemo:
in Mladenu Delinu, ki nas je povabil na festival Arsana kjer je pričujoč posnetek tudi nastal.
